Omemba: Joco Žnidaršič

»Če delaš, moraš delati z ljubeznijo, sicer ni kakovosti«

»Novinarski poklic je tak: kdor prej zve, pač gre.«

»Hvala za vse njegove v fotografski objektiv ujete spomine, ki bodo za vselej del naše večnosti.«

»Včasih smo imeli v parlamentu prost dostop med klopmi, lahko si šel zadaj, spredaj, kamor si pač hotel. Kljub vsemu temu je bilo težko napraviti dobro sliko.«

»Eden stoji in govori, pa pride na oder in govori – kaj češ s tako sliko?«

»To je bila moja šala, da sem rekel: 'Kdor ne bo priden, bo šel pa za kazen v parlament!'«

»Če delaš, moraš delati z ljubeznijo, sicer ni kakovosti.«

»Najlepša hvala, zdaj gremo pa še k Putinu.«

»Seveda, če delaš, delati z ljubeznijo, sicer ni kakovosti.«

»Toliko teh stresnih situacij se zgodi, da sem vedno shujšal kakih deset kilogramov v treh tednih.«

»Moraš pa seveda, če delaš, delati z ljubeznijo, sicer ni kakovosti.«

»Kot urednik fotografije na Delu sem bil zadolžen, da napravim naslovnico za osamosvojitveno prilogo Dela, ki smo jo načrtovali že dva meseca pred osamosvojitvijo.«

»Neki večer je k meni prišel Joco Žnidaršič in mi je povedal, da gredo jutri na Triglav in bodo nesli zastavo.«

»Težko odgovorim. Takrat smo v Ljubljani že čutili, da so nekateri postavljali ideološko-politično pripadnost nad državo.«

»Mislim, da je bil založnik Kmečki glas, ki me je prosil, da jim dam fotografijo.«

»Nadaljevanje zgodbe pa je, da smo 1. maja leta 2004, ko smo vstopili v EU, table, ki smo jih tja nameščali junija 1991, sneli.«

»Sam sem bil predviden, da z Urošem Krekom prinesem zastavo iz parlamenta po slavnostni seji.«

»Pri nekaterih dogodkih, ko na terenu ni bilo drugih fotografov, je imel Žnidaršič ekskluzivo: te fotografije imajo poseben dokumentarni in arhivski pomen. Ob znamenitih zgodovinskih prizorih bo predstavljena tudi vrsta fotografij, v katerih se razkriva prava, humanistična narava fotografa z izjemno vizualno zgovornostjo in občutljivostjo.«

»Verjamemo, da bo razstava Leta preloma vse, ki smo te trenutke preživljali ali pri njih tudi aktivno sodelovali, močno dotaknila s svojo izrazno močjo, za mlajše generacije pa bo dragocen dokument o času, ki ga je potrebno poznati.«

»Joco Žnidaršič je čudežno in milostno lovil trenutke, ki podobe in njega zapisujejo v zgodovino. In se ni dal ustaviti.«

»A ne veš, da je šel v Romunijo?«

»Grem.«

»To je bil res kaos, to so bili ljudje, ki niso imeli zaupanja v nič in nikogar.«